top of page

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA

Terapevtsko delo predstavlja priložnost za grajenje

notranje rasti in za svobodnejše sprejemanje sebe in drugih.
Predstavlja psihično delo, ki se razvija v določenem prostoru in času ter odnosu s terapevtom. Pri tem se sproža
 nova psihofizična energija in se rojevajo nove možnosti.

Obstaja več tipov psihološke obravnave. Med te uvrščamo: psihološki razgovor, suportivno psihoterapijo, dolgoročno ali kratkoročno psihoterapijo, partnerski razgovor ali partnersko psihoterapijo, suportivni pogovor s starši. Tipologijo obravnave predlaga terapevt na podlagi osebnosti pacienta, izraženih težav in še drugih pomembnih varijant. Tehnično-teorična podlaga se sklicuje na psihoanalitično šolo.

 

Po psihoanalitični teoriji, katere glavni izumitelj je Sigmund Freud in ki je po njegovi smrti doživela vrsto pomembnih sprememb in poglobitev, se naše psihično delovanje razvija bodisi na zavedni kot na nezavedni ravni; nezavedne vsebine torej na enak način (včasih celo bolj masivno) vplivajo na naše vedenje, počutje in čustvena doživetja.

 

Psihoanalitična tehnika namenja veliko pozornost poslušanju in opazovanju pacienta ter visoko vrednoti odnos, ki se ustvari med pacientom in terapevtom. Obravnava pacientovih simptomov in njegovega slabega počutja se nujno vključuje v širše in globoko spoznavanje njegove osebnosti.

 

Preko upoštevanja vseh različnih osebnostnih aspektov in notranjih dinamik (zavednih in nezavednih) terapevt spodbuja notranje spremembe, zdravi travmatične občutke, motene in disfunkcionalne odnose. Pacient pride tako bolj v stik s svojo pravo naravo, počuti se svobodnejši pri upoštevanju svojih želj in potreb in kroji svoj osebni pogled in življenje, ki mu bolj odgovarja.

Tako si postopoma izboljšuje počutje, ki se počasi utrjuje in ohranja skozi čas.

 

Odnos, ki se gradi med pacientom in terapevtom je bistvenega pomena v procesu zdravljenja, saj se prav znotraj terapevtskega odnosa porajajo pomenljive spremembe, ki vplivajo na počutje pacienta in na odnose, ki jih ta vzpostavlja v realnem življenju vsak dan.

 

Zaradi intenzivnosti in kompleksnosti dela, ki ga je treba opraviti, gre za zdravljenje, ki terja nekaj časa (navadno nekaj let, ampak je trajanje vsekakor zelo subjektivno). Z namenom, da se ustvari delavna kontinuiteta, se srečanja odvijajo enkrat ali dvakrat tedensko.

Izjeme so svetovalni razgovori, ki imajo drugačne značilnosti.

 

Katerikoli tip psiholoških srečanj poteka v prijaznem in prijetnem okolju, kjer sta strogo zaščiteni zaupnost in tajnost. V takih pogojih pacient začuti, da se lahko zanese na terapevta in mu zaupa svoje osebne misli.

 

Pri delu z mladostniki se tehnika lahko spremeni.

Suportivni pogovori za starše v težavah imajo še drugačno naravo.

 

Možne so tudi spletne seanse, to pa samo v posebnih primerih in specifičnih okoliščinah.

©2020 Veronika Lokar.

bottom of page