Vloga staršev je danes nedvomno bolj kompleksna in zahtevna kot pred nekaj desetletji. Globoke kulturne in socialne spremembe, ki so zaznamovale našo družbo, hitri tehnološki napredek, izginjanje uveljavljenih vrednot in s tem povezan naraščajoč občutek negotovosti in strahu glede prihodnosti, so pomembni dejavniki, ki vplivajo in otežujejo nalogo današnjih staršev.

 

Kako naj se torej vedemo kot starši s svojim otrokom, da mu pomagamo pri odraščanju? Kako naj se ravnamo, da z njim gradimo ustrezen, jasen in zaupanja vreden  odnos? Odnos, ki naj ne temelji na preveliki, skoraj prijateljski bližini ali pretirani zaščiti, a tudi ne na avtoritarnem, iz vrha določenem pristopu, ki ne opazuje otroka in ne upošteva njegove subjektivnosti, njegovih potreb in želj?

Kako naj starši reagiramo pred izbruhi jeze, žalosti in zaprtosti vase otroka ali pred njegovo malomarnostjo in brezvoljnostjo? Kako pred njegovim nemirom, neposlušnosti in  bezljanjem?

 

Družinski medosebni odnosi temeljijo na ljubezni, naklonjenosti in konstruktivnih izmenjavah, a tudi na konfliktih, nerazumevanju in včasih sovražnem razpoloženju. Predvsem neprijetni občutki so nam pogosto nerazumljivi in težko obvladljivi, predvsem pa nas bolijo in ustavrjajo občutke krivde.

 

Otroški razvojni proces lahko zadobi različne oblike in dinamike, ki so nam kot staršem lahko tuje in nerazumljive, tako da se mnogokrat počutimo dezorientirane, prestrašene in nemočne.

 

Psihološko svetovanje staršem pomaga razmisliti o vsem tem: kaj se nam dogaja v vsakodnevnem stiku s svojimi otroki, kateri je pomen vseh teh dogodkov in čustev, ki nas lahko bremenijo ali razveselljujejo, vsekakor pa vedno izzivajo in dajajo pod vprašaj naše ravnanje.

Razmišljanje o vsemu temu ob prisotnosti strokovnjaka pomaga, da se ustvarja nek smisel in pomen prej nerazumljivim vsebinam; družinsko vzdušje pa se postopno izboljšuje. S tem pa postane vsak otrok vedno bolj prepoznaven in cenjen v svoji avtentični in edinstveni naravi.